Arhitekt

Arhitekt

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi “delovno risbo”, kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Arhitektovo osnovno delovno orodje je risalni pribor. Risalno desko je nadomestil računalnik z risarskimi programi in risalniki, ki so postali nepogrešljiv pripomoček pri delu.

Razpon arhitektovih izdelkov in storitev sega od oblikovanja manjših predmetov, kot so gradbeni elementi, pohištvo in svetila do oblikovanja mest in infrastrukturnih objektov.

Delovne razmere v arhitektovem biroju praviloma ne ogrožajo njegovega zdravja. Zaradi dolgotrajnega in pozornega gledanja oziroma oblikovanja je bolj obremenjen vid. Zato uporablja zaščito ekrana, na katerem izdeluje načrte in po potrebi zaščitna očala. Med obiskom gradbišča nosi zaščitno čelado.

Da bi arhitekt lahko samostojno deloval, mora diplomirati na Fakulteti za arhitekturo in narediti strokovni izpit. Kot pooblaščen inženir se lahko včlani v Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov Inženirske zbornice Slovenije.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja